Hrvaški novinar primerjal cene v restavracijah s preteklimi leti: "Razlika je ogromna"

Prazne restavracije so tema pogovorov na ulicah hrvaških obalnih mest, razprava pa se počasi širi tudi na družbena omrežja. Krivdo večinoma pripisujejo visokim cenam, medtem ko jih gostinci upravičujejo z visokimi začetnimi stroški.

Razlika v cenah iz leto v leto vse bolj narašča. Novinar Dnevnika Nove TV Dino Goleš je preveril cene v jedilnikih istih restavracij zdaj in v preteklih letih, pri čemer je, kot je dejal, razlika v cenah ogromna.

Kot je pojasnil novinar, raziskava temelji na naključnem vzorcu. "Restavracij, ki so se podražile, nisem iskal s povečevalnim steklom, ampak sem na priljubljenih spletnih straneh z gostinskimi priporočili poiskal tiste, ki imajo objavljene jedilnike. Nato pa sem, ker si internet vse zapomni, našel jedilnike iz prejšnjih let," je dejal.

Kaj je odkril novinar?

Poudaril je sicer, da se cene v primerjavi z lani večinoma niso bistveno spremenile, so pa od uvedbe evra občutno zrasle. Nobena izmed restavracij, kot so poročali v Dnevniku Nove TV, ni obdržala enakih cen.

Prvo poletje, ko so na Hrvaškem turisti lahko plačevali z evri, je bilo leta 2023. Na Hvaru je bila takrat omleta za zajtrk 11 evrov, zdaj stane 13. Čeprav se podražitev v višini dveh evrov ne zdi velika, pa pomeni kar 18-odstotno rast cene. Tudi hamburger se je v istem obdobju v istem hvarskem gostinskem obratu podražil za dva evra, kar v njegovem primeru pomeni 15-odstotno podražitev.

Leto prej, ko so na Hrvaškem še plačevali v kunah, je v Zadru jed klapavice na buzaro stala 88 kun oziroma 11,6 evra. Ista jed v isti restavraciji pa letos stane 14,5 evra, kar pomeni, da se je podražila za kar 25 odstotkov.

Tuna na žaru in zelenjavna priloga sta se denimo podražili za več kot pet evrov. Leta 2022 je bilo treba za to jed odšteti 19,90 evra, danes stane 25 evrov. Pršut in paški sir za predjed pa sta iz 98 kun (13 evrov) poskočila na 15 evrov, kar pomeni približno 15 odstotkov več kot v preteklosti.

Podobno se dogaja tudi z jedmi, ki ne sodijo v tradicionalno hrvaško kuhinjo, temveč bolj v kategorijo italijanske hitre hrane. Pica vegetariana je v Dubrovniku leta 2021 stala 95 kun (12,6 evra), danes pa je treba za to jed v isti restavraciji odšteti kar 19 evrov.

Pica dalmatia je denimo na drugi strani iz 98 kun (13 evrov) poskočila na 20 evrov. To je kar sedem evrov več oziroma dobesedno polovica takratne pice. Podražitev je kar 53-odstotna.

V Rovinju so v času pandemije leta 2020 tunin burger in ocvrti lignji stali nekaj manj kot 10 evrov. Zdaj je cena okoli 15 evrov, torej 4,5 do 5 evrov več.

Cene so poskočile tudi v Splitu, kjer so leta 2019 zabeležili rekordno sezono. Črna rižota je s takratnih 11 evrov poskočila na 19 evrov, ramstek z 19 na 29 evrov, solata iz hobotnice z 10 na 18,5 evra. Gre za podražitve od 50 pa vse do 75 odstotkov.

Na drugi strani se gostinci, kot so poročali v Dnevniku Nove TV, upravičeno pritožujejo nad dragimi sestavinami in stroški delovne sile. Povprečna plača je na Hrvaškem v letu 2019 znašala 1.186 evrov, še mnogi pa danes ne prejemajo takšnega plačila. Zdaj povprečna plača znaša 1.451 evra, gre torej za 23-odstotno porast v zadnjih šestih letih.

Plače so torej rasle dvakrat manj kot cene polovice vseh naštetih jedi. "Ni treba posploševati, a to je eden od razlogov, ki kaže, zakaj so restavracije pogosto bolj prazne kot nekoč," je sklenil Goleš.